Zgodbe iz psihiatrične ordinacije- kompulzivno kopičenje

Varčnost ali duševna motnja?

 

Nekega dne se je v psihiatrični ambulanti oglasila 60-letna gospa Ljubica, ki jo je skrbelo za 65-letnega moža Jožeta. Povedala je, da je mož že vse življenje prijazen, prizadeven, natančen, delaven in skrben do družine, vendar se je zadnja leta začel spreminjati. Da ga zelo skrbi prihodnost, predvsem finančna varnost, zato je začel veliko predmetov spravljati, čeprav za to ni nobenega razumnega razloga. Začelo se je skoraj neopazno, vendar je sčasoma gospod začel odločno odklanjati, da bi se karkoli vrglo stran, od časopisov in pokvarjenih gospodinjskih aparatov do praznih kartonskih škatel in reklamnih letakov. Ne glede na neuporabnost stvari, tudi brez kakršnekoli vrednosti, ni dovolil, da bi se te odvrgle, z razlago, da bodo »že prišle prav«. Stvari so se seveda kopičile, najprej je z njimi napolnil garažo, tako da ni bilo več prostora niti za avto. Nato so se predmeti začeli kopičiti v delovni sobi, počasi so se vse te odvečne stvari razširile še po hodniku in v spalnico. Oba sta se morala preseliti v bivalni del, vendar to ni rešilo težav. Mož je še naprej odklanjal, da bi prostore pospravil in karkoli oddal ali zavrgel; odnosi so se začeli krhati. Čeprav sta se zakonca od nekdaj lepo razumela in se imela rada, so zdaj naenkrat stvari v hiši in zunaj nje »prevzele oblast«. Pomagalo ni niti to, da je hčerka nehala hoditi na obiske, saj so razmere v hiši postale nevarne za njene otroke. Na obiske k njim dejansko ni hodil več nihče, po drugi strani pa tudi sami niso hodili nikamor, saj je moža najbolj od vsega skrbelo, da bi kdo katero od »stvari« zavrgel v njegovi odsotnosti, medtem ko bi bil zdoma.

 

Kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?

hoarding

Osnovni diagnostični kriterij motnje kompulzivnega kopičenja je dlje časa trajajoča težava zavreči oziroma znebiti se stvari (na primer podariti ali prodati), ne glede na njihovo vrednost, ki je običajno majhna ali je sploh ni. Oseba ima občutek, da stvari mora zadržati, in čuti velik odpor do tega, da bi karkoli zavrgla. Motnja povzroča pomembno prizadetost na različnih življenjskih področjih, zaradi česar trpijo tako bolnik sam kot njegovi bližnji. Povzroči lahko tudi higiensko in mikrobiološko tveganje, saj kopičenje onemogoča ustrezno čiščenje bivalnih in drugih prostorov v stanovanju ali hiši. Včasih ljudje s to motnjo ne kopičijo stvari, ampak živali. xanimalhoarding.jpg.pagespeed.ic.4xH3GJalzpNajpogosteje so to običajni hišni ljubljenčki, kot so ptiči, mačke, psi, poznamo pa tudi primere kopičenja golobov, divjadi in eksotičnih živali, včasih pod pretvezo reševanja ali zdravljenja bolnih in poškodovanih živali. Kdor jih kopiči, ima slab uvid v dejstvo, da za tako veliko živali ne more ustrezno skrbeti in je zato dejansko odgovoren za trpljenje, obolevnost in tudi smrtnost živali, ki naj bi jih reševel.

Kateri ljudje so dovzetnejši za motnjo kompulzivnega kopičenja?

Ljudje, ki trpijo za kompulzivno motnjo kopičenja, so pogosto neodločni, perfekcionistični, se izogibajo odločitvam in z njimi odlašajo. Motnja je pogostejša pri starejših moških, čeprav jo srečamo pri obeh spolih in tudi pri mlajših ljudeh. Ker je sopojav drugih psihiatričnih bolezni bolj pravilo kot izjema, je zdravljenje večplastno in dolgotrajno. Osebe najpogosteje trpijo še za depresivno motnjo, generalizirano anksiozno motnjo in socialno fobijo.

2011_1_hoard.0

 

Ali je kompulzivno kopičenje ozdravljivo?

Pri gospodu Jožetu so bili prisotni predvsem depresivni simptomi, zato smo se odločili, da se osredotočimo na te. Ker smo se ukvarjali s simptomi, ki so bili moteči tudi zanj, in nismo takoj zahtevali, naj se znebi viška stvari, smo dosegli zadovoljivo sodelovanje. Sčasoma se je njegova potreba po kopičenju delno omilila in je bil pripravljen hišo postopoma, prostor za prostorom, počistiti. Žena pa je vztrajno, z ljubečim pristopom do moža, določene dele hiše ohranjala čiste in brez navlake. Tako se je odnos z ženo in hčerko začel izboljševati, kar je gospoda Jožeta utrdilo na poti ozdravitve, saj je do svoje družine čutil močno navezanost. Zdravljenje smo, kljub ostanku simptomov, ocenili za uspešno, saj je tudi sicer motnja znana po svoji trdovratnosti in nedosegljivosti zdravljenju.

 

V zgodbi so imena oseb in določeni dogodki spremenjeni zaradi zagotavljanja anonimnosti pacienta in njegovih bližnjih.

Advertisements

Sindrom izgorevanja- zver, ki preži na deloholike

Izgorevanje je eno od tveganj, na katera bi morali biti pozorni mnogi ljudje. Predvsem tisti, ki si zastavljajo visoke cilje in imajo občutek, da zmorejo vse in jim vse uspeva (ali skoraj vse). Žal prav tisti redko opazijo, da nanje »preži zver«, ki ji rečemo tudi burnout sindrom, zelo potiho in neopazno, kot plenilec, ki lahko dolgo časa pritajeno čaka na svojo žrtev. Ko jo zagledamo, je že prepozno. Bolezen nas prizadene z vso močjo, dostikrat nam ne preostane več nobena rešitev. Popolnoma smo izčrpani in lahko le nemočno ležimo v postelji ter se sprašujemo, kaj se nam je zgodilo. Zveni znano?

freestocks-org-128787

Postopoma nato pridobivamo odgovore, običajno po dolgem iskanju, velikokrat šele po pravem romanju od zdravnika do zdravnika, od preiskave do preiskave, dokler končno nekdo ne omeni neke druge možnosti: sindroma izgorevanja!

 

Po kratkem občutku olajšanja, ker zdaj vsaj vemo, kaj nam je, se začne raziskovanje ‒ kateri so znaki, simptomi, kako naj se prepričamo, da gre prav za to?

K sreči se vse več govori o tem, informacij je veliko … Morda celo preveč, saj se v množici informacij najde veliko vsaj nepotrebnih, če ne že škodljivih.

Če čutite fizično in psihično izčrpanost, postajate cinični, razdražljivi, občutite odpor do službe, čeprav ste jo še pred kratkim opravljali z veseljem, ne zmorete več opravljati nalog, ki ste jih do zdaj opravili brez težav, in imate občutek, da ste nezadovoljni, neizpolnjeni, nesrečni, je možno, da izgorevate. Zadnjo besedo sicer prepustite zdravniku, saj ni krvne preiskave ali testa, ki bi z gotovostjo določil diagnozo izgorevanja. Za diagnozo te bolezni je treba opraviti nekaj korakov, izključiti bolezni s podobnimi simptomi in se pogovoriti s strokovnjakom, ki izgorevanje zna prepoznati. Preberite tudi članek na povezavi: https://med.over.net/clanek/sindrom-izgorelosti-ko-je-vsega-prevec/?utm_source=forum&utm_campaign=title&utm_medium=search.

 

Čeprav čutimo, da kar naenkrat ne zmoremo več, je dejstvo, da se izgorevanje dogaja počasi; že veliko pred zlomom so prisotni opozorilni znaki, a jih, ko se prvič pojavijo, ne prepoznamo.

Nisem slučajno napisala ‒ »prvič«, saj se izgorevanje pogosto in rado ponavlja. Zakaj? Ker izgorevanje ni samo posledica delovnih obremenitev, je najprej in predvsem posledica sklopa osebnostnih lastnosti in prepričanj, ki nas počasi in neizogibno pripeljejo do točke, ko nas zastrašujoča izkušnja prisili k spremembi. In če teh sprememb ne opravimo, bodisi ker ne želimo bodisi ne znamo, in si ne poiščemo pomoči, se izkušnja ponavlja, dokler se iz nje končno nečesa ne naučimo ‒ predvsem poskrbeti zase, opaziti prve opozorilne znake in takoj ukrepati.

Pot nazaj z zadnje stopnje izgorevanja, ki ji rečemo tudi adrenalni zlom, je namreč dolga, mučna in polna zastojev. Če smo imeli na začetku bolezni občutek, da smo padli v globoko in temno luknjo, je pot iz luknje polna ovir, trnova in predvsem dolgotrajna. Okrevanje po adrenalnem zlomu lahko traja tudi več let, prvi znaki okrevanja, če je bolezen pravilno prepoznana in zdravljena, so opazni po nekaj mesecih, redkokdaj prej.

 

Pogosto me sprašujejo, kako zdravimo sindrom izgorevanja. Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Veliko je odvisno od stopnje izgorelosti, preostale funkcionalnosti (vprašanje bolniškega staleža) in tega, kateri simptomi so najbolj moteči. V hudih primerih lahko uporabimo zdravila, običajno uporabljamo uspavala in pomirjevala (po potrebi), pri hudih simptomih anksioznosti in depresiji pa predpišemo antidepresive. Čeprav je pri izgorevanju učinkovitost antidepresivov nekoliko slabša, jih lahko uporabimo, in pri mnogo ljudeh imajo ugoden učinek, vsaj pri obvladovanju zelo motečih, akutnih simptomov. Vendar gledano dolgoročno lahko izgorelost pozdravi le učinkovita in trajna sprememba dejavnikov, ki so do izgorelosti pripeljali. Ti vzorci so del nas, našega načina razmišljanja in čustvovanja, pogosto pa se jih trdno oklepamo in se jim težko odpovemo, na nekatere smo tudi ponosni. In zato je mnogokrat dejansko učinkovita le strokovna pomoč v obliki psihoterapije.

 

V svoji praksi sem pomagala že številnim ljudem z izkušnjo izgorelosti. Nekaj let nazaj pa sem svojemu znanju in praktičnim izkušnjam, žal, dodala tudi lastno izkušnjo izgorelosti, iz katere sem se ogromno naučila. Ta znanja in izkušnje želim deliti tudi z drugimi, zato ustanavljam terapevtsko skupino za izgorele, v kateri se bomo učili prepoznati zgodnje znake izgorelosti, preprečiti napredovanje bolezni in ponovitve ter kateri so dokazano učinkoviti ukrepi ob izgorevanju, lahko pa kakšno rečemo tudi o prehrani, prehranskih dopolnilih in dopolnilnih metodah zdravljenja. Skupina bo začela delovati oktobra, v večernih urah v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani Psihoterapija in svetovanje Daniela Fiket, dr.med.

Prijave sprejemam na e-mail danielafiket.psihoterapija@gmail.com.

Svinganje

Ples je terapevtski hobi! …na blogu “nikolibolje”

nikolibolje

Odkar svingam, je svet vsekakor bolj razburljiv. Več je nepredvidljivosti, več novega, zdi se mi kar malo nevarno – za moj (občutljivi) jaz. Je veliko občutka svobode, ki pa prinaša s seboj nemir. Kar naenkrat se je moja družba razširila, preizkušam svoje meje, svoje nazore, svoj pogum. To je tudi igra s podzavestjo, z neukročenim delom sebe, z vzgibi, ki so bili nekoč potlačeni. Tukaj oživi vse pozabljeno in zatrto, mogoče celo prepovedano. Raziskujem, koliko je v meni strasti, koliko inovativnosti, pa nebrzdanega duha, mladostne igrivosti, izzivalnosti. Koliko si upam, kdo mogoče še sem, pa nisem vedela. Kdo sem v odnosu do drugega, do njega. Kaj je sok življenja, kako hiter je lahko ritem srca, kako lepa sem lahko, če hočem BITI. In kako zabavno je lahko življenje, če nekaj pravih trenutkov izkoristiš samo zase, si jih vzameš in podariš hkrati ter ne razmišljaš, zakaj, kako, čemu …

Spet plešem…

View original post 1,004 more words

Anksioznost

Anksiozne motnje- osnovna dejstva

Anksioznost je čustvo, ki ga skoraj vsi poznamo!

Ste že kdaj doživeli izrazito neprijeten občutek strahu in negotovosti? Srce vam je začelo pospešeno biti, začeli ste se potiti, imeli ste občutek, da vam zmanjkuje sape … Morda se vam je začelo vrteti, občutili ste pritisk v prsih, slabost v želodcu in tresenje … Če je odgovor da, čestitam! Začutili ste anksioznost! Kar dokazuje, da ste človeško bitje in ne kiborg.

Lahko si oddahnete, verjetno ni z vami nič narobe. Anksioznost je povsem naraven in zdrav odziv psihe in telesa. Vsi jo poznamo in smo jo doživeli v okoliščinah, ki smo jih ocenili kot nevarne in skrb vzbujajoče. Tej oceni je bil primeren tudi naš odziv. Torej je anksioznost potrebno in koristno čustvo, ki nam omogoča, da smo psihično in telesno pripravljeni na nevarnost. Kadar smo anksiozni, se nam vsi čuti izostrijo (»strah ima velike oči«!), smo bolj pozorni, srce pospešeno prenaša kisik do vseh mišic, mišice imajo večji tonus in so pripravljene na akcijo. Torej, anksioznost nam omogoča, da smo bolje pripravljeni na nevarnost, bodisi z bojem ali begom …

 

Kdaj postane anksioznost težava?

Anksioznost
Ali vas anksioznost ovira v vsakdanjem življenju?

Takrat, ko je naša ocena nevarnosti pretirana, ter takrat, ko anksioznost vztraja še po tem, ko nevarnosti zdavnaj ni več. Kadar se anksioznost pojavi brez jasnega sprožilca, kadar imate občutek strahu in temu primerne telesne odzive, ni pa realne situacije, na katero bi se odzvali, postane anksioznost zelo neprijetna. Kot motnjo jo opredelimo takrat, kadar pomembno vpliva na kakovost življenja.

Ne prezrite, da je anksioznost normalna reakcija. Ne morete se je popolnoma znebiti, lahko pa se jo naučite obvladovati.

 

Kaj so anksiozne motnje?

 

Specifične fobije
Ali vas je strah višine? Temu rečemo akrofobija in je specifična fobija!

Med anksiozne motnje štejemo panično motnjo z ali brez agorafobije, specifične fobije (klavstrofobija, živalske fobije), socialno fobijo, generalizirano anksiozno motnjo ter obsesivno-kompulzivno motnjo.

Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, saj na primer za panično motnjo vsaj enkrat v življenju zboli 1‒4 % populacije in vsaj en panični napad doživi kar trikrat več ljudi. Agorafobija ima vseživljenjsko prevalenco 2‒6 %, specifične fobije okrog 10 %, socialna fobija 3‒13 %, obsesivno-kompulzivna motnja 2‒3 %. Ženske za anksiozno motnjo zbolijo dvakrat pogosteje kot moški.

 

Kako lahko ukrepamo?

 Pri zdravljenju uporabljamo farmakoterapijo, psihoterapijo ter vrsto sprostitvenih in kognitivno-vedenjskih tehnik. Zdravila, ki se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju anksioznih motenj, so antidepresivi iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina ter pomirjevala (v akutni fazi). Psihoterapija je pri anksioznih motnjah zelo učinkovita. Raziskave so pokazale, da je učinkovitost kombinacije farmako- in psihoterapije bistveno večja od učinkovitosti same farmakoterapije ali same psihoterapije. Zato, v težjih primerih, toplo priporočam kombinacijo psihoterapije in zdravil, v blažjih primerih pa se izplača poskusiti samo s psihoterapijo.

V vsakem primeru vam priporočam tudi ukrepe na področju življenjskega sloga, saj lahko pomembno vplivajo na potek zdravljenja in preprečijo ponovitev bolezni. Poskrbite za dovolj rednega spanca, privoščite svojim možganom pravo, koristno hrano, odpovejte se škodljivim razvadam in ne pozabite: vaše telo je ustvarjeno za gibanje!

 

Če vas anksioznost ovira v vsakodnevnem življenju in se zaradi nje občutno zmanjšuje kakovost vašega življenja, je čas, da poiščete pomoč. V večini primerov je zdravljenje zelo uspešno in ni razloga, da bi vas motnja ovirala pri uresničevanju svojih ciljev!

Servis

Vsem ki jih zanima tematika socialne anksioznosti in depresije, priporočam v branje!

nikolibolje

Po nekaj mesecih terapije je bil čas, da se spet oglasim pri psihiatrinji, ki mi je predpisala tablete. Te so mi pomagale, da sem prišla k sebi po tisti največji anksiozni stiski, ki je bila močnejša od psihoterapevtske pomoči in sem jo morala najprej omiliti, če sem hotela kaj spremeniti pri sebi, v svoji glavi. No, o tabletah mogoče kdaj drugič …

V čakalnici ambulante (čudno, kako mi psihiatrične ambulante nekako ne delujejo kot ambulante) ni bilo še nikogar, ko sem prišla. Samo pred vhodom je stala ženska zrelih let, s cigareto v roki, in na kratko sem jo pozdravila – mislim, da mi je v odgovor pokimala. Notri sem počakala, da me kdo pokliče, in medtem razmišljala o tem, kaj me bo psihiatrinja vprašala. Nekako si nisem predstavljala, kako bo lahko ocenila, ali še potrebujem zdravila ali ne. Sem se zdaj počutila bolje? Vsekakor. Je to dovolj? Kdo bi…

View original post 1,711 more words

Zvestoba

Ali je možno depresijo zdraviti brez zdravil? V. del: Negovanje socialnih odnosov

Ali ste vedeli, da je vzdrževanje in negovanje socialnih odnosov učinkovit način obvladovanja stresa? Mnoge raziskave so dokazale tudi povezavo med kvantiteto in predvsem kvaliteto socialnih odnosov ter učinkovitostjo imunskega sistema. Druge raziskave so dokazale povezavo med kakovostjo odnosov in splošnim zdravstvenim stanjem. Skratka, boljši medosebni odnosi zmanjšujejo škodljive učinke stresa in tveganje, da bi zboleli.

Kaj lahko sami naredimo, da bi ustvarili in ohranili dobre medosebne odnose? Tu je 5 preprostih nasvetov.

 

  1. Bodite pozorni na prvi stik!
Prvi stik je pomemben
Bodite pozorni na prvi stik.

Osebo poglejte v oči, se nasmehnite in jo jasno in razločno pozdravite. Pokažite ji, da ste jo opazili in da verjamete, da je »okej« ‒ človeško bitje, ki si zasluži vašo pozornost. Poskusite si zapomniti imena in jih uporabljajte. Bodite spoštljivi do drugih in pričakujte spoštljivost do sebe. Ni nujno, da boste dobili enak odziv, velikokrat samo zato, ker so nekateri ljudje introvertirani, sramežljivi, negotovi in so jim socialne interakcije naporne, včasih tudi zato, ker se ljudje ne zavedajo pomembnosti vljudnega obnašanja, ampak naj vas to ne obremenjuje.

 

  1. Aktivno poslušajte.

 

Bodite aktivni poslušalec
Bodite aktivni poslušalec.

Kadar vam nekdo nekaj govori, imejte potrpljenje, poslušajte, kaj vam sporoča. Ne bodite prepričani, da že vnaprej veste, kaj vam hoče povedati, še manj, da že veste, kako mu lahko pomagate. Sprašujte in preverjajte, ali ste pravilno razumeli, glejte osebo, s katero se pogovarjate, bodite pozorni na neverbalno komunikacijo. To izključuje istočasno pisanje SMS-sporočil, preverjanje pošte na mobilnem telefonu in odgovarjanje na klice. Bodite aktivni poslušalec, to je veliko pomembnejše od govorjenja.

 

  1. Bodite pozorni na teme, o katerih govorite.
Ne bodite vedno negativni.
Ne bodite vedno negativni.

Ali pogosto govorite o svojih težavah v službi, v partnerstvu ali na splošno v življenju? Ali ste nagnjeni k opravljanju in širjenju pikantnih skrivnosti o drugih ljudeh? Se pogosto pritožujete nad pomanjkanjem časa, denarja, ljubezni, nad zlobnimi sodelavci in zahrbtnimi sorodniki? Seveda, življenje ni postlano z rožicami, a če boste preveč črnogledi, boste spravili v slabo voljo sebe in vse okrog sebe. Namesto tega poskusite biti optimistični. Kaj ste lepega doživeli, prebrali, naredili? Bodite navdih za druge in ne nadloga.

 

  1. Prepoznajte dobre lastnosti drugih.

 

Pohvala
Pohvalite dobre lastnosti drugih.

Tudi takrat, ko jih niti sami ne opazijo, jih opazite vi in jih pohvalite. Če se vam zdi, da je nekdo pogumen, mu to povejte, če vas spravlja v dobro voljo, mu povejte tudi to. Opazite napredek, pohvalite trud, povejte, če mislite, da nekdo nekaj dobro dela; ne mrmrajte tega sebi v brado, ampak povejte jasno in glasno. Povejte prijatelju, da vam je lepo se z njim pogovarjati, povejte partnerju, da ga imate radi, ker je tak, kot je. Vsi znamo kritizirati in se pritoževati, le redki znajo biti pozitivni in konstruktivni. Če pa moramo kritizirati, bodimo pozorni, da kritiziramo dejanje, in ne osebe.

 

  1. Bodite zvesti svojim vrednotam.

 

Se vam ne zdi, da je življenje vse bolj materialistično, negativistično, pesimistično, otožno? Kam so izginili človeška dobrota, prijaznost, razumevanje, lojalnost in ljubezen? Ali je res postalo vse tako nizkotno, prostaško, pokvarjeno in umazano? Premislite, katere so vaše vrednote, in bodite to malo seme upanja. Seveda ne pričakujte takojšnje spremembe, in še manj hvaležnosti, temveč naredite to zase in opazili boste, kako se vaše življenje spreminja ter skupaj z vami svet, ki vas obkroža.

Zvestoba
Bodite zvesti svojim vrednotam.

»Kot ne more drevo živeti brez korenin, ne more človek živeti brez družbe.«

(slovenski pregovor)

Upam, da vam bodo ti mali nasveti pomagali izboljšati telesno in duševno zdravje. Serija 6 člankov »Ali je možno depresijo zdraviti brez zdravil?« je bila mišljena kot pomoč pri obvladovanju depresije. Vendar ko sem jih znova prebrala, sem ugotovila, da nasveti niso učinkoviti samo pri depresivnih motnjah, so pravzaprav nasveti za splošno izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ter za preprečevanje posledic različnih stresorjev, ki smo jim izpostavljeni vsak dan.

stres in sproščanje

Ali je možno depresijo zdraviti brez zdravil? IV.del: Sproščanje in obvladovanje stresa

V današnjem času, ko dajemo velik poudarek učinkovitosti, produktivnosti in delovanju, pogosto pozabljamo, da potrebujemo tudi počitek, sproščanje in zabavo.

Ta del našega življenja je pogosto zanemarjen. Pozornost in energijo usmerjamo v povečanje učinkovitosti, strukturiranje časa, predvsem s ciljem, da bi v 24 urah naredili čim več. Posledično nam zmanjka časa za počitek, sproščeno druženje s prijatelji, za igranje z otroki, intimnost s partnerjem, negovanje lastnega notranjega otroka, crkljanje svojega telesa in duha …

Stres in depresija
V današnjem času pogosto pozabljamo, da potrebujemo tudi počitek, sproščanje, zabavo in ne samo delo.

Dolgoročno začutimo utrujenost, nezadovoljstvo, vse bolj nam zmanjkuje energije, vse manj imamo volje, veselja do stvari, ki smo jih prej počeli in v njih uživali. Življenje se nam zdi kot neprestano tekmovanje s časom, tekmovanje, ki ga iz dneva v dan izgubljamo. Počutimo se kot hrček, ki poganja kolo, nikoli pa se ne premakne iz svoje kletke. Pogosto se pojavijo različne zdravstvene težave.

Kaj lahko naredimo?

 

  1. Poskrbite za svoje zdravje!

Imejte vedno v mislih, da če boste sami zadovoljni, bo tudi vaša družina srečnejša, uspešnejši boste v službi, v vaših medosebnih odnosih pa bo več harmonije. Vaše telesno in duševno zdravje je prioriteta, vse drugo pride zatem. Zato premislite, kakšno je vaše zdravje … Kdaj ste nazadnje opravili preventivne preglede? Ali veste, kakšen je vaš krvni tlak, raven sladkorja v krvi, holesterola? Kdaj ste opravili preventivni ginekološki pregled? Ali redno izvajate samopregled dojk? Koliko se gibate, ali jeste dovolj raznoliko? Ali spite dovolj? Kadite?

Telesno in duševno zdravje
Vaše telesno in duševno zdravje je prioriteta, vse ostalo pride zatem.

Opravite iskren pogovor sami s seboj in si zastavite cilje. Cilji morajo biti realni, dosegljivi. Ne načrtujte, da boste naenkrat shujšali, nehali kaditi in se pripravili za naslednji maraton. Zastavite si prioritete in bodite vztrajni.

 

  1. Spoznajte sebe!
Spoznajte sebe!
V današnjem času pogosto pozabljamo, da potrebujemo tudi počitek, sproščanje, zabavo in ne samo delo.

Ali veste, katere so vaše dobre lastnosti in katere slabe? V čem ste dobri, v čem bi se lahko izboljšali? Katerih stvari se bojite? Kako se odzivate na življenjske nevšečnosti? Ali imate načeloma dobro mnenje o sebi? Kakšno splošno mnenje imate o drugih? Ali se vam zdi, da niste prilagojeni za ta svet? Kako se prilagajate na spremembe, jih jemljete kot izziv ali kot grožnjo? Ali lahko prosite za pomoč druge? Kako prenašate konflikte?

 

Če ne znate odgovoriti na ta vprašanja, je zelo verjetno, da se ne poznate dovolj dobro.

 

 

3.  Naučite se tehnik sproščanja.

Obstajajo različne učinkovite tehnike sproščanja, od avtogenega treninga, meditacije, dihalnih vaj in vizualizacije do čuječnosti (mindfulness). Za vse je potrebno učenje in redno izvajanje.

Sprostitvene tehnike
Naučite se vsaj ene tehnike sproščanja.

Najbolje je, da si za začetek izberete le eno tehniko in se jo naučite pravilno izvajati. Če vam bo ustrezala, boste to hitro začutili, vendar se morate zavedati, da je za pravi učinek potreben čas, saj so te tehnike veščine, ki se jih moramo naučiti.

 

  1. Bodite ustvarjalni!
Ustvarjalnost
V današnjem času pogosto pozabljamo, da potrebujemo tudi počitek, sproščanje, zabavo in ne samo delo.

Premislite, kdaj ste nazadnje nekaj ustvarili … Novo jed, ki je niste pripravili nikoli prej? Okraske, darilca, ki ste jih oblikovali s svojimi rokami? Kdaj ste nazadnje imeli v rokah barvice, čopič? Poskusili napisati zgodbo, zaigrali na inštrument ali bili inovativni, nekaj izboljšali, popravili, spremenili? Ko se počutimo ujete, zdolgočasene in nezadovoljne, je to pogosto zato, ker imamo občutek, da so naše sposobnosti neizkoriščene, da bi lahko v tem svetu prispevali več, ampak nam nekaj ne dovoli (občutek manjvrednosti?). Spremenite svojo rutino, dovolite si malo »tveganja«, spomnite se, kaj ste radi počeli kot otrok, in se prepustite temu občutku.

 

  1. Naučite se »izklopiti«.

Ali je res treba imeti ves čas vklopljen telefon? Kaj se bo zgodilo, če boste na elektronsko pošto odgovarjali samo enkrat ali dvakrat na dan? Ali se vam dogaja, da več časa gledate v ekran kot v obraze vaših otrok ali partnerja? Ste prepričani, da je gledanje televizije kakovostno porabljen čas? Ali igranje igric na internetu? Ste tudi prepričani, da so facebook, instagram in drugi mediji to, kar šteje v življenju? Če je vaš odgovor ne, kaj potem šteje? Kaj je pomembno? Koliko časa porabite za pomembne stvari?

Izklopiti elektronske naprave
Ali vam uspeva včasih biti “offline”?

Bodite večino časa »offline«, ker se samo takrat dogaja vaše življenje. Negujte pomembne odnose, pravi odnosi se ne razvijajo prek »lajkov« oziroma všečkov.

 

In na koncu … Če se vam zdi, da težko sami zmanjšate stres, in opažate, da vam stres škoduje ter ga težko obvladujete, poiščite pomoč. To ne pomeni, da ste nesposobni ali šibki, pomeni samo to, da se imate radi in želite dobro sebi in svoji družini ter ste za to voljni porabiti svoj čas in energijo. Se splača!

 

 

 

 

Kajenje in depresija

Ali je možno depresijo zdraviti brez zdravil? III. del: Opuščanje škodljivih razvad

 

Že vsi vemo, da je kajenje škodljivo, in večina kadilcev želi nehati kaditi, vendar večini ne uspe tako hitro in so ponovitve pogoste. Tudi čezmerno uživanje alkohola ima hude posledice za telesno in duševno zdravje, tako kot različne legalne in nelegalne substance, a ker v enem članku ni prostora, da bi obravnavali vse, se bom tokrat posebej posvetila zasvojenosti z nikotinom.

Zakaj? Ker je zelo razširjena, trdovratna za zdravljenje in ker jo tudi sama, žal, zelo dobro poznam. Zanimivo pa je, da ima nikotin od vseh drog največji zasvojitveni potencial.

Nikotin v cigaretah.
Nikotin ima, od vseh drog, največji zasvojitveni potencial.

 

Kako nikotin vpliva na možgane?

Nikotin je naravna substanca, ki jo najdemo v listju rastline tobaka. Tobak ga proizvaja zaradi obrambe pred škodljivci in zanimivo je tudi, da se je v preteklosti nikotin zaradi svoje nevrotoksičnosti uporabljal kot insekticid!

Na možgane deluje stimulativno in hkrati pomirjujoče, odvisno od odmerka. Ko začnemo kaditi cigareto, se v sedmih sekundah začuti delovanje nikotina ‒ toliko je potrebno, da se ta prenese do možganov in se veže za nikotinske acetilholinske receptorje ter tako posreduje v celi kaskadi učinkov. Verjetno najpomembnejši je učinek na nagrajevalni sistem v možganih, kar vpliva na občutek užitka, hkrati pa povzroča zasvojenost z nikotinom.

Nikotin in rakave bolezni
Nikotin ne provzroča rakave bolezni.

Čeprav nikotin povzroča kopico zdravstvenih težav na praktično vseh organih, ni dokazov, da povzroča tudi rakave bolezni. Zaradi tega se smatra, da je nadomestna terapija z nikotinom, s ciljem odvajanja od kajenja, varna.

Namreč, s kajenjem cigaret v telo ne vnašamo samo nikotina, ampak tudi vsaj 19 kemičnih produktov izgorevanja, ki so dokazano kancerogeni.

 

Kako nikotin vpliva na duševno zdravje?

 

Nekatere raziskave so pokazale, da je depresivna motnja dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. Pri tistih, ki so depresivni, je odvajanje od kajenja manj uspešno.

Kajenje cigaret je zelo pogosto pri ljudeh s psihotičnimi motnjami, več kot 70 odstotkov bolnikov s shizofrenijo je kadilcev. Obstajajo različne hipoteze, zakaj je tako, ampak povezava je očitna.

Čeprav kadilci trdijo, da jim cigareta pomaga pri premagovanju stresa in jih pomirja, je ta občutek zavajajoč, saj po drugi strani bivši kadilci poročajo o zmanjšani občutljivosti na stres in zmanjšani anksioznosti po prenehanju kajenja.

Kajenje in depresija
Depresivna motnja je dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih.

 

Razlogov, zakaj nehati, torej ni malo, toda zakaj je potem tako težko?

 

Nikotin povzroča močno zasvojenost, tako fizično kot psihološko. Fizična zasvojenost je vzrok, da so prvi dnevi odvajanja izjemno težki, pojavljajo se močna želja po cigareti, tesnoba, razdražljivost, nespečnost, nemir, motnje koncentracije, motnje razpoloženja, lakota in povečanje teže.

Simptomi so najmočnejši prve 2–3 dni; nato postopoma izzvenijo (v 2–4 tednih), lahko pa trajajo veliko dlje. Psihološka zasvojenost je pri odvisnih od cigaret zelo močna. Kajenje je povezano tudi s pitjem kave, z družabnimi dogodki, določenimi obroki, kadimo med čakanjem na karkoli, po uspešno opravljenem delu, po neuspešno opravljenem delu … Skratka, postopoma se vsi življenjski trenutki prepletejo s kajenjem, in tako si kadilci marsikatere dejavnosti ne predstavljajo več brez tega rituala.

 

Moja izkušnja odvajanja od kajenja

 

V trenutku, ko pišem ta članek, ne kadim že 207 dni, 17 ur in 45 minut. V življenju sem preizkusila že skoraj vse razpoložljive metode odvajanja, a je bil uspeh, če mu sploh lahko tako rečem, vsakič zelo kratkotrajen. Tokrat je drugače in sem zato zelo optimistična, a se zavedam, da se vsak dan posebej odločam, da ne bom več kadila. Vendar moram poudariti, da zdaj sploh ni več težko.

 

Torej, sotrpini, kaj sploh lahko pomaga?

 

  1. Nadomestna nikotinska terapija je dokazano učinkovita metoda odvajanja od kajenja. Nadomestni nikotin vam omogoča, da lažje premagate abstinenčne simptome in postopoma zmanjšujete odmerek do ukinitve. Na slovenskem trgu so trenutno na voljo žvečilni gumiji ter transdermalni obliži z vsebnostjo nikotina, sicer pa obstajajo tudi pastile, nazalni spreji in inhalatorji. Zadnje čase je zelo popularna elektronska cigareta. Čeprav je med kadilci zelo dobro sprejeta in mnogi prisegajo na njene učinke, raziskave še niso potrdile njene neškodljivosti, zato (še?) ni odobrena kot pomoč pri odvajanju od kajenja. Verjetno bo njena vloga pri tem ali pa morda »samo« pri zmanjševanju škode, ki jo povzroča kajenje, sčasoma postala bolj jasna.
  2. Zdravila kot pomoč pri odvajanju. Za to indikacijo sta registrirani dve zdravili, in sicer bupropion (Zyban), ki je sicer antidepresiv, ter vareniklin (Champix). Oba sta v prodaji na beli recept v lekarnah. Ker so to zdravila, ki imajo lahko resne stranske učinke, se pred uporabo posvetujte z zdravnikom.
  3. Individualno in skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja običajno obsega edukacijo, krepitev motivacije, učenje kognitivnih tehnik za obvladovanje želje po kajenju ter, v primeru skupinske obravnave, izkustveni del in podporo skupine.
  4. Alternativne metode zajemajo akupunkturo, aromaterapijo, hipnoterapijo, bioresonanco ter različne zeliščne pripravke. Vse te metode nimajo dokazane dolgoročne učinkovitosti, lahko pa pomagajo določenim posameznikom.
  5. Telesna dejavnost in zdrava prehrana pomagata na več načinov, eden od najpomembnejših je preusmerjanje pozornosti na pozitivne učinke spremembe življenjskega sloga namesto na neprijetne učinke odtegnitve ter preprečevanje razpoloženjskih nihanj in povečanja telesne teže.
Prenehati kaditi
Prenehati kaditi je možno, in se splača!

 

Torej, nehati kaditi je težko, ampak se izplača. Kadilci imamo pogosto občutek, da brez cigaret »ne moremo preživeti«, ampak to seveda ni res. Resnica je, da smo preživeli kljub cigaretam, brez njih je življenje lepše, ima več okusov, več dišav, več barv in absolutno več energije in zdravja. Svetujem vam, da poiščete pomoč, si izberete načrt odvajanja in določite datum. To bo verjetno ena od najboljših odločitev v vašem življenju.

Priporočam vam zdravljenje odvisnosti od kajenja, ki se organizira na Inštitutu Neocortex ter temelji na celostnem in individualnem pristopu, ki ne zajema samo in izključno opustitve kajenja, ampak tudi zmanjševanje škode nikotinske odvisnosti.

 

Za začetek- blog o kancerofobiji!

Priporočam v branje vsem ki se bojijo bolezni in so prepričani, da so sami. Niste sami, niste edini in upanje obstaja. To je najbolj pomembno sporočilo. Hvala rakovica, za ta blog. Upam, da bomo brali še!

rakovicablog

Medtem, ko jaz pišem Gregor hodi po mizi in gloda šopek rož iz vaze. Ne poznam jih, prinesla sta jih sine in tašča. Verjetno so mačkom stupene in bo umrl.

Tako jaz to vidim. Tako vidim stvari. Tako hodijo moje misli.

Ali, če se izrazim podučeno in na poti k zdravi poti, so to misli egostanja otroka, ki je bil zmeraj varovan vsega hudega z opozorili najhujšega.

Najprej uradne stvari.

Tukaj sem zase, vsak je sebi največji ljubimec. Potem pa še za vas. Za vse vas, ki nemo strmite v steno, pa je ne vidite. Za vse, ki ste prepričani, da vam ni pomoči, ker jo iščete na napačnih krajih. Tukaj sem zato, ker že tretje leto trpim za depresijo in kancerofobijo. Ali pa zdaj mogoče niti ne več, sem pa definitivno depresivec in kancerofob. Ostane. Once a joker, always a joker:)

Klanjam se. That’s me. Glede na to, da…

View original post 351 more words